Že od nekdaj si je človek želel leteti. Za letenje je začel uporabljati različne pripomočke. Neskončne želje po letenju so pripeljale do konstrukcij prvih letalnih naprav.
Leonardo Da Vinci je narisal prvi
načrt helikopterja oziroma naprave, ki bi bila sposobna leteti v različnih
smereh : vertikali in horizontali. Samo konstrukcijsko izdelavo pa je opustil.
Prav tako je poskusil z načrtovanjem prvih padal. Narisal je prvo skico
in sicer leta 1495 v obliki piramide katera naj bi služila kot padalo.
Sam ni nikoli poskušal izvesti kakršnega koli skoka. Prav tako ni poznano
ali mu je koga uspelo prepričati, da bi skočil.
Prvi slovenska konstruktorja letal
sta brata Edvard in Jože Rusjan.
Edvard-Rojen 6. junija 1886 Doma
iz Renč na Goriškem. Za očetom podeduje sodarski poklic. Rutinsko obrtniško
delo skuša preseči s športnim angažiranjem. Bil je vrhunski kolesar svojega
časa.
Enokrilni letalski model, katerega zračni vijak poganja urina vzmet.
Brata Edvard in Jože Rusjan ga izdelata
leta 1900. Model uspešno poleti in pomeni idejno rojstvo Edvardovih fantazijskih
projektov. Skice mahokrilca, ki ga poganjajo roke in noge, načrti vijačnega
helikopterja, ki si ga je moč oprtati na hrbet. Nadaljnji študij teorije,
aerodinamični poskusi, gradnja modelov...
Dvokrilec Eda I.
Po zgledu dotedaj najuspešnejših dvokrilcev, Curtissa in Farmana, leta 1909 nastane Eda I. Dvokrilec z Anzanijevim motorjem meri čez krila 8 metrov, 12 metrov pa v dolžino.
Konec zgodnjega pionirskega letalskega obdobja.
Zamisli Edvarda Rusjana, slovenskega
letalskega pionirja, so preživele njegovo ikarovsko smrt. Do leta 1914
po njegovih temeljnih načrtih nastanejo štiri enosedežna, enokrilna letala,
med njimi tudi znameniti Sokol. Rusjanovo delo nadaljujejo njegovi sodobniki,
predvsem Jože Rusjan, Stanko Bloudek in Dragutin Novak.Edvard Rusjan, letalski
pionir, ki s svojo intenzivno ustvarjalnostjo na tehničnem področju sproži
generacijski miselni preskok.
Padalstvo
Prvi znani padalec naj bi bil Andre Jaques Garnerin, ki je kmalu po izumu toplozračnih balon skočil iz balona ter srečno pristal med množico navdušencev katera mu je od želje po imetju padala padalo popolnoma uničila. Ta veliki zgodovinski dan padalstva se je zgodil v Parizu 22.10.1797 leta.
V kasnejšem obdobju se padalstvo
razvija, pojavljajo se prvi pogumni padalci artisti, ki izvajajo različne
trike. Za artiste se odprejo nove možnosti s pojavom letal. Leta 1912 Albert
Berry kot prvi padalec skoči iz letala.
V prvi svetovni vojni se proti
koncu začenjajo uporabljati padala zaradi manjših izgub vojakov. Vojaki
predvsem izvidniki, ki so opazovali tuja ozemlja s pomočjo balona so tako
z uporabo padal preživeli veliko napadov na balon. Pride tudi do razvoja
padala, ki omogoča prosti pad.
Okrogla padala so bila v uporabi
med leti 30 60. Vendar zaradi nevodljivosti so se začela opuščati. Nekje
najbolje razvito okroglo padalo je bilo Para Commander z katerim seje že
dalo usmerjati padalo v različne smeri.
Revolucija v padalstvu je bila z
razvojem padala tipa krilo kateri ne deluje več na principu zračnega upora
temveč na principu zračnega vzgona. Je dosti zmogljivejšo podalo od okroglih
padal zato se okroglo padalo uporablja samo kot desantsko, zaviralno in
pilotsko reševalno padalo.
V Sloveniji velja za prvi skok,
skok Češkega artista v Ljubljani in sicer leta 1903. Zaradi čudnih okoliščin
si je padalec pri doskoku zlomi obe nogi. Prav tako je bilo nekaj skokov
pred drugo svetovno vojno. Vendar naj bi bil začetek padalstva v Sloveniji
ustanovitev aeroklubov, ki so se začeli razvijati po vseh koncih države
( Ljubljana, Celje, Maribor, Postojna, Jesenice...).
Tako smo bili priča prvemu svetovnemu
prvenstvu v Lescah leta 1951.
Sledi močan razvoj padalstva po celem svetu, kateri navduši ljudi. Razvijajo se najrazličnejše discipline padalstva kot so:
ˇ Skok v cilj
ˇ Para-Ski tekmovanja (kombinacija
skoka na cilj in veleslaloma)
ˇ Skupinske formacije (skupinski
liki)
ˇ Free Style
ˇ Sky Surfing
Danes sodijo slovenski padalci v vrh svetovnega padalstva.
Na zadnjem svetovnem prvenstvu v
Isošimi na Japonskem so osvojili kar 5 medalj.
Robert Erjavec zlato v skokih na
cilj, Irena Avbelj zlato v skupni razvrstitvi figurativnih skokov in skokov
na cilj, Senad Salkič srebrno v skokih na cilj, Irena Avbelj bronasto v
skokih na cilj, ter srebrno medaljo v ekipni tekmi skokov na cilj v postavi
Erjavec, Salkič, Pristavec, Jurič in Ban.